V tem smislu se nam primerjave ponujajo same od sebe, a so tudi potrebne, saj moremo z njimi dodatno izmeriti »daljo in nebeško stran« ter domet njegovega opusa. Spomnimo se le bežno na nekatere velike cikle: Odiseja, Rama, Fundacija, Roboti, Peščeni planet, Prstan... in ugotovili bomo, da je tudi ustvaril poseben, nov svet, od a do ž, vse, kar je potrebno ‒ bitja, naravo, okolje in okolico, rituale, verovanja, zablode in upanja. Njegovi svetovi so celoviti in kompleksni, v njih najdemo vse temeljne ideje znanstvenofantastičnega stvarstva: alternativa/aluzija/paralela.