Dvajset let seveda ni razpolovna doba v znanstveni fantastiki, čeprav Iksia prihaja med nas točno toliko časa po Iksionu. Branje njegovih romanov nam pokaže, da se mu nekaj osnovnih tem in izraznih sredstev razvija skozi ves cikel: trpeča in ujeta individualizacija človeka, domnevna vsemogočnost tehnike, erotika, odnos do okolja, nove besede itd. Tudi zato se njegovi romani lahko berejo kot določena vsebinska celota, kot, recimo, horizontalni odsev ujemajoče se večdimenzionalne prostorsko-časovne podobe.