Tudi za svetovne razmere, še zlasti če upoštevamo, da na globalni ravni šele v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pride pri posameznih piscih (npr., Pratchet, Stanley) do hiperprodukcije romanov, medtem ko so dotedanji ustvarjali z nič kaj hitrejšim tempom, kot je to počel oz. počne. Dvajset let seveda ni razpolovna doba v znanstveni fantastiki, čeprav Iksia prihaja med nas točno toliko časa po Iksionu. Branje njegovih romanov nam pokaže, da se mu nekaj osnovnih tem in izraznih sredstev razvija skozi ves cikel: trpeča in ujeta individualizacija človeka, domnevna vsemogočnost tehnike, erotika, odnos do okolja, nove besede itd.