Hip za tem se razleže oglušujoč pok, da se streseta zrak in tla. Ljudje padejo na kolena in začno na ves glas moliti in slaviti Rafa, nad njihovimi glavami pa švigajo svetlobni žarki, prepletajo nebo kot srebrna pajkova mreža, na njej pa se prižigajo trepetajoče zvezde. Med tem zvezdometom iz kupole bogohrama pa zadoni mogočen glas, ki odmeva po hribih in dolinah: »Slava bogu in njegovemu sinu na vekomaj!«