V njeni bližini sedi na tleh ostareli kraljevi norec Žompa, z dolgo srebrno sivo brado in lasmi, z zgubanim obrazom posejanim s starostnimi pegami in izrastki. Njegovo pritlikavo telo je vse mlahavo, le oči še vedno izžarevajo nekdanjo hudomušnost. Opazuje Iksio in je vedno znova pred uganko: kako je mogoče, da na njej ni nobenega sledu staranja?