Obe njeni ljubezni sta izpuhteli v nič, kakor izginjajo oblaki nad njo in ostaja sama v svoji mrzli osamljenosti. V njeni bližini sedi na tleh ostareli kraljevi norec Žompa, z dolgo srebrno sivo brado in lasmi, z zgubanim obrazom posejanim s starostnimi pegami in izrastki. Njegovo pritlikavo telo je vse mlahavo, le oči še vedno izžarevajo nekdanjo hudomušnost.