»Ostal sem brez besed,« naposled spoštljivo reče Adonias. »Prebral sem vse evianske svete knjige in zemeljsko veropisje iz Iksionove skrinje skrivnosti, vendar mi nobena knjiga ni tako jasno približala božjosti, kot teh nekaj tvojih besed.« »Saj je bil samo preblisk, ki včasih presvetli moje mislenje,« zavrne Iksia hvalo in si nadene zlato tuniko, poslikano z velikimi barvnimi vzorci kril pisanih metuljev.