»Menda tudi mene iščeš,« reče Iksia, ki v hipu začuti neko davno poznanost s tujcem, tako kot jo je čutila pri srečanju z Liro. »Moje iskanje me je pripeljalo k tebi. Veliko sem se pogovarjal z Angelom; prinesel nam je luč, seznanil s pogonovino stvarstva, vpeljal v vesoljeznanstvo, a nečesa nam ne more dati ‒ vere, brez katere je vse skupaj ništrc.«