Iksia se prebudi iz lenobnega dremeža na belem pesku; malce omotična in negotova se ozre naokrog: ob njej je zleknjena Lira, pokrita s srebrnim varovalnim pregrinjalom, v bližini se na pesku igrata hči Dromeva in sinček Iksion, ki se kobaca po vseh štirih. Zdrzne se in ne more razumeti, kako je mogla zaspati, ko bi se vendar otrokoma lahko kaj zgodilo. Voda je blizu, ju lahko opeče.