»Kaj pa, če nočem igrati?« odločno izreče mladenič misel, ki ga že nekaj časa preveva. Raf Veseljak prhne v takšen smeh, da se mu zaleti hrana v grlu in se dolgo duši in tolče po prsih. Naposled le izdavi: »Potem, sinko, bodo Eviani ostali brez in jim Bog pomagaj!