Pomagal ti bom.« Počasi začne Iksia premikati ude in ko ugotovi, da to lahko brez težav počne, jo obide huda radovednost, kakšna je brez moškega obeležja, ki ga ne čuti več; čuden občutek, kakor bi ji v mednožju zazevala nekakšna praznina. »Palček, bodi zlat in pojdi malo ven!« zaprosi pritlikavca, ki se ji je ugnezdil pri nogah.