»Sicer pa lahko krožimo še naprej, juhuhu! meni je všeč in dojenčku tudi.« Oči Urijcev sledijo nenadnemu naglemu spustu svetleče se krogle na posvečeni hrib. Kakor začarani se začno hoditi v smer pristanka, njih korak je vedno hitrejši in naposled množice od vsepovsod tečejo navkreber, da bi čimprej dospele na kraj, kjer je pristala čudežna reč.