Kadar sem se preko njegovih drzno lepih skal povzpela na vrh, se mi je zdelo, da se samo tu zares dotikam neba. Počutila sem se močna, svobodna, kot bitje iz nekega drugega osvetja, ki se že od nekdaj skriva v moji duši in ne more obstajati nikjer drugje, saj je varno samo v okrilju... Potem, če je to sploh po tem, me je v sanjah poklical, ko je umirala Zemlja. ni več, ni več mojega varnega zavetja, ostal mi je samo ta kamenček, ki sem ga pozabila v gorniški obleki...