Zapre oči misleč nanjo: kako je v sanjah tekel za njo po puščavi in mu je odkrila neznane sladkosti prevladovanja in vdajanja; na nepozabni dan, ko je prišla v bogohram resnična, ljuboželjna, in sta med bojno vihro zunaj uživala najbolj strastne trenutke, kar jih je pomnil. V spominu se dotika njenih voljnih las, vonja neznani vonj, ki mu biča čute, utaplja se v porednem lesku temnih oči, drhti v norem poželenju do dečka v njej in deklice obenem; o, žametasta temna polt, kako vzburljiva je, kako žgo poljubi, o, brezdanja trepetajoča notrina, v katero ponika in se koplje v nezaslišanih nasladah... Tako živo obuja ljubovanje z Iksio, da se ves razvname in mu kri napenja žile in kljuva v.