»Do groba sem ti jo z viteško besedo zavezan izkazovati,« reče Mitol, napravi poklek in se s strumnimi koraki oddalji po vrtni stezi. Obsedi Histos za mizo in se zastrmi v razcvetelo vejevje bogomilije na sabo. Hrepenenje mu previra v prsih in ima ga, da bi se odpravil k Iksii ta hip, čeprav je v nadglavišču in vse živo sili v senco.