Iz niše v nišo se spreletava v svojem letu, kot čebela od v cvet, dokler Iksiine obsedenosti ne pretrga bolesten krik mladenke, ki jo razdevičenje premočno zaboli. Kri teče na belo rjuho in zgrožena Iksia prav tako zavpije, kajti tudi iz njenega uda brizgne kri. In se s krikom zbudi.