Večeri se, rdeči kodrasti oblaki se pno nad Urijem. Nedaleč od hrama, pod staro oljko sedi v krogu skupina črno oblečenih, s kutami pokritih Evianov; brenkajo na gosli in dromlje, okrog njih pa je zbrana zvesto poslušajoča pisana druščina Urijcev , krvoločnega Jajabana z njegovimi popotnimi pevci. Prisluhni. »Čujte, oj, počujte mojo pesem, Eviani,« prepeva nekdanji vojskovodja in vleče lok po struni.