Zopet se poljubita, prevalita na mehko peščino in zdaj se čarovnija z jezikom začne dogajati z druge strani. V Iksio se splazi Lirin jezik, ljubkujoč ji z notranje strani sleherni organ; do skrajne mere razvnema njeno obojnost, celo do podplatov se priliže, in ko se naposled umakne, vsa Iksiina notranjost trepeta v sladostrastni krčih. Čaraš, Lira, ta ljubkovanja človeškemu bitju niso znana.