»Rada bi se rokovala s tem človekom.« Lambična zapora razpade, približata se drug drugemu, roki se najdeta in Iksia vztrepeta kot ob dotiku s toplo človeško kožo. Spozna, da je nezadržno hrepenela po občutenju čudovitega ščemeta, ki se pretaka vanjo in ki ga lahko doživi samo ob stiku z živim bitjem.