Naprava je, kakor, samozapiralna vrata ali dvižnik; oči ima za zaznavo prostora in oblik, ne za pogled, ki vžge v glavi poželenje in ljubezni. Že po hodniku, že trka in na njeno dovolje nje previdno odpira vrata. Vstopi, štorasto kot vedno, mahajoč z rokami, z okamnelim licem, ki ga preveva nekaj žalostnega, ko začne premikati ustnice: »Pohitel sem na tvoj klic.