Čeprav je tudi zanj mraz nevzdržen, ogrne Histos očeta s svojo haljo. »Ne pusti se, prišla bova, vidim stopnice, vidim vrata v zgradbo.« Nenadoma pod njunimi nogami odjekne zamolkel pok, votlo odmevajoč v vodno globino, po ledeni ploskvi švistne rezek sik.