Z očetom, ki nosi na plešasti glavi smešen klobuk z ogromnimi krajci, stojita v preddverju palače, podprte z živo rdeče pobarvani kamnitimi stebri, spodaj tanjšimi kot v zgornjem delu. V notranjost vodi dvoje vrat, okrašenih z vibastimi okraski, ki se med seboj neskončno povezujejo. »Sinko, pojdiva, dolga je pot skozi blodnjak,« reče Veseljak in iz halje privleče za dlan veliko glineno ploščo, polžasto popisano z neznanimi znamenji.