Časa ne občuti, kakor da njena hoja v strmino sploh ne traja. V rdečkastem somraku naposled zazna, da je na vrhu, tam kjer jo je vedno spreletelo nezaslišano notranje zadoščenje, skoraj podobno vrhuncu ljubezenske slasti, doživetje, ki jo je vedno vleklo na vrh. Zdaj s tesnobo čaka, kaj bo ugledala spodaj, ko bo priletel naslednji večji izpodnebnik in presvetlil mrakobo nad pokrajino.