Sicer ni več redkih macesnov in ruševja, vse je golo in ogoljeno. Hodi, in se spominja s travo obraščenih, v vsakem letnem času z drugimi gorskimi cveticami posejanih pečin, kristalno čistega neba v katerega se pne Jalovčeva strmina, spominja se žarkega sonca in čudovitega občutka prostosti, miru in ljubezni do te čudovite gore. Pleza ob previsih in otipa jeklenice.