Pot ji razsvetljujejo novi in novi padci meteoritov. Potlači brezup in grozo v sebi z eno samo željo: še enkrat priti na vrh in umreti tam zgoraj, če ji je tako namenjeno. Pred njo ni več neznanega sveta, ni več zgubljena, pozna to pot, tolikokrat jo je prehodila, da bi jo skoraj zmogla z zaprtimi očmi.