Pravšnje volje sem, po vsem tem, kar vidim, da z njim spregovorim resno besedo o Iksionovem hrošču.« »Storjeno bo,« reče Diat, zadrži konja in med konjeniki iz spremstva določi sla, ki v galopu odjezdi v Uri, katerega strehe se že kažejo v večerni zarji na obronkih gričev v dalji. Med ježo Jajaban premleva možnosti, kako bi spravil Urhona v kot, da se bo uklonil vsem zahtevam, ne samo zatiranju božjega hrošča.