Popade človeka strah, da ne bo našel izhoda in tudi vhoda ne in bo ostal v rovu. V smrtnem strahu se ustavi, poklekne in prosi, naj mu vendar pokaže pravo pot. In glej čudo, klečeč na tleh uzre v daljavi krajček svetlobe, katere pred tem pokončen ni videl, saj se je rov vzpenjal navzgor.