Pljuskanje valov je vse glasnejše, vse hitrejše in zadnji val slasti se silovito raztrešči na čereh večnosti. Morje onemi, luna ugasne, čas obstoji, Iksio odnese v praznino in v dalji sliši odmev lastnega in Ulminega krika sladostrastja. Počasi, zelo počasi se vrača spet vase in odpira oči.