Ulma ihtečo prijateljico, nemirno se dotika njenih mišičastih ramen, hrbta, roke ji polzijo po hrbtenici navzdol; razburjena, čustveno skrajno pretresena se privije k Iksii in ji ponudi ustnice. Poljub med njima se spremeni v hlasten prises, ustnice se ne odlepijo več, v silovitem drhtenju se jezika zapleteta v vročični ples, telesi se vedno bolj stiskata in Iksia ima občutek, da se staplja z mehkobo Ulminih ženstvenih oblik. Ves prejšnji neznosni strah se ji spremeni v neznosno poželenje po ljubovanju z njo.