Še na desno pogleda: ravan, dolina med gozdovi in na obzorju venec visokih gora. Jezero, v katerem valovi voda, voda v prostem stanju, podobna tekoči kristalovini, na njem pa kot v zrcalu odsevajo nebo in oblaki; ti se ob pišu vetra, ki valovi gladino, spreminjajo v trepetavo podobo svetlobe in barv. Kakor motnja na vidniku, čeprav to dvoje ni primerljivo ‒ vidnik je prava revščina v primerjavi z resničnim prizorom sveta.