Po tistem, ko je spoznala nesmiselnost svojega nadzorništva nad dnevom in nočjo, ko je izgubila vse veselje nad prižiganjem in ugašanjem luči v naselbini, je postalo vse skupaj še hujše. Čutnost ji je postala edino zadovoljstvo, ki se ga krčevito oklepa, čeprav se ji vrhunsko nasladje pogosto razblinja in zaman lovi odrešitev končne sprostitve. Pod pritiskanjem močnih rok gnetilje in ob opazovanju moškega, ki se muči na kolesu, se v Brindi nenadoma razvname vedno tleča razdraženost.