Nekaj čudnega, srhljivega je to: stvari sploh niso na svojem mestu, ne v svojem času, ne prostoru, premaknile so se in prelomile in nad vsem skupaj temna slutnja, da se bo vsak hip, če bo to hip, nekaj nezaslišanega zgodilo, če ni že zgodeno in samo še ni razvidno. Svetloba dneva je namreč neizprosna. Narašča in odkriva vse več podrobnosti tega prizora.