Vsi stiki z Zemljo so v njegovih rokah. Potem se nepremično zastrmi v senzorsko prizmo in se zbere za ponovitev oddaje. Nagubančena ploskev se mu začne nekako razmikati in približevati: postaja vse bolj groba, podobna površju kakor z ledom obdanega planeta, ki ga osvetljuje medla svetloba daljne zvezde.