Po skladiščnem predelu se razleže pisk, ki mu z odpiranjem in zapiranjem odprtin spreminja višino. Presenečen je nad napevom, ki ga izvabljajo njegovi prsti: nič ni namreč podoben glasbi, kakršno predvajajo za slušno razvedrilo; nekaj popolnoma samosvojega je in človeka kar prevzame. Med igranjem na piščal se spomni črva.