Otipuje trdoto uda, utrip krvi v njem, valovanje slasti in pridruži se divjemu gnetežu, ki jemlje mladeniču sapo. »Zdaj zdaj bo ... « sikne Brinda s široko razprtimi očmi; s skaljenim, pogoltnim pogledom strmi v moževino, ki jo vse hitreje obdeluje. Rami zajame zrak, se vzboči kot lok in ko sunkovito, s krikom izpusti sapo, izbrizga živovino: enkrat pa še enkrat; belkasta sluz se pocedi po trebuhu, potem pa vse skupaj zagrne srebrnina Brindinih dolgih las ...