Celico napolnijo zvoki, ki se najprej še ubrano prepletajo, nato se iztirijo in ločujejo v mnogoterih odtenkih, na koncu pa se spet ujamejo v visokih, za človeško uho še komaj zaznavnih slušnih odtenkih. Na vrhu tega visokega sozvočja se skladje nenadoma poruši in zvokovnost zdrsne na najnižjo lestvico, ki bučeče odmeva po prekatu. Sumarju se zdi, da kristalovinasti zidovi drhtijo, da se trese ležalna ploskev in z njo tudi njegovo telo.