Ta hip jo nezadržno vleče, da bi se privila k njemu in mu dala poljub. Kadarkoli prej bi to mirno naredila, nič je ni ustavilo, kadar si je zaželela uživanja z moškim, zdaj pa se ne upa premakniti, boji se, da bi jo Uri zavrnil, saj ne deluje po njej znanih pravilih in vodilih. Zato ga samo gleda v zelenkaste oči, oči, ki imajo svoj posebni čar, čar neznanega, še nedoumljenega, in mu stiska roko.