Snežno pletenina, ki jo nosi, se ji prilega tako tesno, da se pod njo izraža sleherna oblina. Brinda zadržuje pospešeno dihanje in se z očmi pase po dekletovem hrbtu, na katerega padajo svetlikajoči se črni lasje: gleda loka lopatic, hrbtenično vdolbino, ki se do pasu poglablja, nato pa izgine na lahnem izbočenju pred napetima zadnjičnima poloblama, gleda jamici, ki krasita dekletova ledja, in predstavlja si bič, kako šviga po napeti zadnjici, ki jo svetlikajoča se pletenina še posebej poudarja. »Pomagajva si,« predlaga Brinda.