Preživeti moramo to katastrofo. Ne smemo dopustiti, da človeško vednost pogoltne surova gmotnost, ne smemo dovoliti zbrisa naših zapomnil, ki so se zapisovala v genetskem kodu tisočletja ... « Ze ves čas Agar ne govori več s Sumarjem kot predstojnik, ampak ravna z njim kot s sebi enakim. Približa se, mu položi obe roki na ramena in se mu zagleda izpod košatih obrvi naravnost v oči.