Nikoli niso ljudje gledali daljnih zvezd in vesolja takšnega, kot je: zaradi svetlobnega in časovnega zidu se jim je zmeraj prikazovala podoba, ki je ni bilo več, ki je bila že zdavnaj spremenjena. Morda se je na robovih vesolja že dolgo dogajalo zničenje, morda so se osvetja iztvarjala, ljudje pa so jih gledali taka, kot so bila nekoč; dlje ko so bila, bolj je bila ta podoba zastarana, in tako je človeštvo že pred mrčem, ki je zakril nebes, čemelo v nekakšni velikanski prikazovalnici. Kdo ve, kaj je res tam, kjer sije zvezda?