Vse bolj in bolj se ji zdi, da jo je senzor res začaral. Ves čas se ni niti premaknil na sedežu, samo gledal jo je s svetlimi očmi in njegov pogled se je spreminjal v tople dotike, ki so drseli po njeni koži, povsod jih je čutila, spravljali so jo v stanje, ki ga ni poznala: naravnost kopala se je v objemu senzorjevega pogleda in doživljala silovite čutne viharje. Menda bi skoprnela v najvišjem sladostrastju, če ne bi upravnik Raf vdrl na krmni krov in vse skupaj pretrgal.