Nikakor se ne more dovolj zbrati in zato ima primisleke, zato se mu oglaša lastna misel kot neznan miselni snop. Menda se globoko v sebi boji, matice in planeta, in se hoče rešiti z ukazom: pojdi proč. Samo roko bi stegnil in že bi se dotaknil Evine kože, Evinih bokov bokastih, bokov, ki so naravnost izdelani za ljubezenske naslade in nemoteno rojevanje zaroda na novi Zemlji.