Uri pomolči in njegov pogled zdrsne po Evinem telesu, ki se lesketa vse naoljeno, jedro in prekipevajoče v nekakšni čutni nabitosti. In pomisli, da najbrž zveza res že trpi in da mu je ljubezenska obsedenost zmešala senzorske niti. Nikakor se ne more dovolj zbrati in zato ima primisleke, zato se mu oglaša lastna misel kot neznan miselni snop.