Predvsem pa je to soočanje, večni dvoboj brez zmagovalca. Skorajda je tako premišljevanje, ki za nikogar drugega, razen zame, nima nobene vrednosti, zavito v dolg plašč apatije; če bi živel v drugačnih geografskih širinah, recimo bližje ekvatorju, potem bi plašč zamenjala razkrajajoča letargija.
Snežilo je vedno bolj gosto, ko sem se počasi sprehodil skozi Gaj.