Dobro nam, bratci, pijmo in veselimo se, rajajmo s tovarišicami, ki kakor vztočne rože! Glejte, kako lepe so sanje, kako potrebne so bile zame v tistih časih, ko je bilo moje hrepenenje tako veliko in visoko in moje življenje tako revno, da je ravnalo z menoj slabše kakor z beračem. Tako se je godilo, da je živelo telo v bednem in vsakdanjem svetu, duša pa je prebivala v drugem, ki je poln bogastva in sreče in kamor ne more telo nikoli za njo.