Prijetno bi bilo, da niso kričali skovirji s svojimi odurnimi in plašnimi klici, da so molčali, ki so se lovili in podili kar trumoma okoli votline. Tisti notranji nemir, posledica nenadnega mladostnega navdušenja, ki se me je bilo med popotnikovim pripovedovanjem polotilo, se je neopazno izgubil in kakor pretočil v mirno in nekoliko sentimentalno razpoloženje. Sanjal bi bil, kar sanjal noč in dan in naprej in naprej in užival tako tisto srečo, ki sem jo hotel imeti in katere bi mi moje življenje ne moglo dati.