‚Pod skalo’ - v tisto - v tisto restavracijo za tako nobleso-elito!« govori med razkošnim smehom, da jo je komaj umeti, omaguje, roke sklepa v naročju, robec pritiska na oči, ki ji postajajo od smejanja vse solzne.
»Vsak človek« - pravi - »spozna tako vabilo na prvi hip, da je šala, vendar šala!« In smeje se iznova in še huje.