Poslušam njene besede in nisem več zapuščen, ne več izgubljen. Tiha je ura, pozna je noč, srce je toplo in se topi v sladkosti. Od desne, od leve plavajo pesmi, od bogvekod prihajajo in bogvekam gredo; take so, kakor jih pojo v spomladanskih nočeh dekleta, ki nimajo fantov in hrepenijo po njih.