Lepa je in lepo gleda z oltarja dol po cerkvi gostoljubna svetnica, ki daje dušam umrlih prvo noč posteljo in prenočišče. In v drugem stranskem oltarju še vedno iskrega vranca spomladanski svetnik sveti in poganja baš sulico v zmajevo goreče žrelo. Še tistega župnika imamo, logarjevega brata, ki pa pravijo o njem, da mu ni niti podoben in da je svet mož.