Kadar se je zablisnilo, se mi je zdelo, da zine. Kakor bi odprl zmaj svoje črno žrelo, kakor bi hlastal tiho po temi, kakor pošast. Sapa je postala močna, da so pokale v njej vsekrižem drevesne veje, bliski so sledili drug drugemu tako nago sto, da ni bilo med njimi skoraj več presledka in v njih nenadni in močni svetlobi so se metale po gozdnih tleh kakor pobesneli strahovi živahne sence v sapi se lomečega drevja.